V poslovnem svetu se o likvidnosti pogosto govori, vendar jo podjetja v resnici začnejo resno obravnavati šele, ko se pojavijo prve težave s plačilno sposobnostjo. Likvidnost ni zgolj vprašanje, ali lahko podjetje poravna svoje obveznosti, ampak gre za širši pojem, ki odraža finančno zdravje, zanesljivost in sposobnost razvoja. Dobra likvidnost pomeni, da podjetje lahko mirno deluje, raste in izkoristi priložnosti, ki jih ponuja trg.

Kaj v resnici pomeni biti likviden

Likvidnost podjetju omogoča, da ima vedno dovolj sredstev za pravočasno plačevanje obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in države. Ni pa enaka dobičkonosnosti: podjetje lahko posluje z dobičkom, a ima hkrati težave z denarnim tokom, če kupci plačujejo z zamudo ali če so vsa sredstva vezana v zalogah.

Ko je likvidnost pod nadzorom, lahko podjetje svoje poslovanje vodi brez prekinitev, brez stresa in brez vsakodnevnega iskanja reševanj za pokrivanje tekočih stroškov. To mu daje stabilnost, zaupanje partnerjev in prostor za strateško razmišljanje.

Likvidnost kot pogoj za hitrejši razvoj

Urejeni denarni tokovi omogočajo, da podjetje hitro reagira, ko se pojavi nova poslovna priložnost – naj bo to širitev proizvodnje, nakup opreme ali pridobitev novega naročila. Dobra likvidnost pomeni, da podjetje ne čaka, ampak deluje.

Prednosti urejene likvidnosti so jasne:

• lažje in hitrejše odločanje o investicijah in projektih,
• možnost vlaganja v razvoj, digitalizacijo ali nove izdelke,
• večja pogajalska moč pri dobaviteljih in finančnih partnerjih.

Podjetja, ki pravočasno skrbijo za svojo likvidnost, so v boljšem položaju, ker lahko ukrepajo, ko se pojavi priložnost, in ne šele takrat, ko je že prepozno.

Posledice pomanjkanja likvidnosti

Pomanjkanje prostih sredstev lahko ohromi tudi sicer uspešno podjetje. Najbolj očitna posledica je izguba poslovnih priložnosti – na primer, ko podjetje ne more sprejeti večjega naročila, ker mu primanjkuje kapitala za nakup materiala ali za plačila podizvajalcem.

Slaba likvidnost vpliva tudi na odnose s partnerji: banke in vlagatelji podjetje z likvidnostnimi težavami ocenjujejo kot bolj tvegano, zato zahtevajo višje obrestne mere ali dodatna zavarovanja. Posledično se lahko poslabša tudi bonitetna ocena, kar dodatno omeji dostop do ugodnih virov financiranja.

Čeprav pomanjkanje likvidnosti ni nujno znak slabega poslovanja, je vedno opozorilo, da upravljanje denarnega toka ni optimalno in zahteva prilagoditve.

Kako do večje likvidnosti

Likvidnost se ne izboljša sama od sebe – zahteva premišljen in aktiven pristop. Ključno je redno spremljanje terjatev in njihovo učinkovito upravljanje. Ena izmed najbolj učinkovitih rešitev je faktoring, ki podjetjem omogoča takojšen dostop do denarja iz izdanih računov – brez dodatnega zadolževanja in brez dolgotrajnih postopkov.

S pomočjo faktoringa lahko podjetje:

• takoj pridobi sredstva, vezana v terjatvah
• izboljša stabilnost denarnega toka in bonitetno oceno
• ohrani dobre odnose s kupci kljub daljšim plačilnim rokom
  

Poleg tega lahko podjetje optimizira zaloge, načrtuje večje izdatke in kombinira lastna sredstva z zunanjimi viri financiranja, da ohrani prožnost. Pomembno je tudi napovedovanje denarnega toka, s katerim pravočasno prepozna obdobja večjih izzivov in se nanje pripravi.

Zaključek

Likvidnost ni le kratkoročna varovalka, temveč osnova dolgoročne stabilnosti in rasti. Podjetja, ki znajo načrtovati in upravljati svoj denarni tok, lažje preživijo obdobja negotovosti in izkoristijo priložnosti, ki jih drugi spregledajo.

Agencija za pospeševanje likvidnosti (APL) podjetjem pri tem pomaga s fleksibilnimi finančnimi rešitvami – od odkupa terjatev in različnih oblik faktoringa do svetovanja in projektnega financiranja. Naš cilj je jasen: podjetjem omogočiti, da ostanejo likvidna, prožna in pripravljena na rast ne glede na razmere na trgu.